Davčni sistem proti družbi, ki temelji na delitvi dela

Sami ali naj najamemo strokovnjake? Tipičen primer težav novega (le malo več kot stoletja starega) sistema davka na dohodek.

Pri razvoju izdelkov se oceni obseg dela, takoj pa se pojavi vprašanje: v kolikšni meri je to primerno za samostojno izdelavo? Ali je mogoče vse ponuditi kot izdelek za samostojno izdelavo? Ali je mogoče vsaj del ponuditi kot izdelek za samostojno izdelavo? Teorija družbe, ki temelji na delitvi dela: strokovnjak to delo opravi v precej krajšem času. Praksa družbe, ki temelji na delitvi dela: lastni prispevek je precej učinkovitejši kot plačevanje strokovnjaka z nadurnim delom v lastnem poklicu. Kdo si danes sploh še lahko privošči plačano nadurno delo v svojem poklicu? Precejšen del celotnega davčnega sistema temelji na davkih in prispevkih na človeško delo. To vzpostavlja pregrado med ljudmi, ki želijo kupovati in prodajati delo. Prva zamisel za spremembo tega stanja je bil davek na CO2. Vendar pa se tu izpodriva davčna osnova. Nične emisije CO2 bi namreč pomenile tudi nične davčne prihodke iz obdavčitve CO2. Moja simulacija iz leta 2024 o naseljih z hitrim polnjenjem, neodvisnih od omrežja, je bila izračunana brez upoštevanja davka na CO2. Stroški energije za mobilnost in prevoz so se prepolovili zaradi lokalno proizvedene sončne energije, ki se s pomočjo akumulatorjev pretvori v 24-urno električno energijo, ter s pomočjo tehnologije »Power to Methanol« in generatorja v električno energijo, ki je na voljo 24 ur na dan, 365 dni v letu. Predpostavljene cene so realistične za obdobje od leta 2030 do 2035. Enako velja za naselje, ki oskrbuje izključno električno pogonjeno cementarno. Sončna energija je tako hitro prešla od stanja, ko je bilo rečeno, da »jo je treba izjemno močno subvencionirati«, do stanja, ko se lahko brez kakršnih koli subvencij uveljavi proti fosilnim gorivom. Glede vprašanja, da je pri uvedbi davka na CO₂ treba vedeti tudi, kako se ga bo mogoče ponovno odpraviti, sem 14. aprila 2019 na spletni strani /a napisal: To pa pomeni, da je treba, če se odločimo za uvedbo davka na CO₂, že vnaprej vedeti, kako se bomo spopadli z znatnim zmanjšanjem davčne osnove. 180 EUR na tono CO₂ pomnoženo z 905 milijoni ton ekvivalenta CO₂ znaša 162,9 milijarde EUR. Ampak 500 milijonov ton pomnoženo s 300 evri znaša le še 150 milijard evrov
Ampak 200 milijonov ton pomnoženo s 400 evri znaša le še 80 milijard evrov
Ampak 100 milijonov ton pomnoženo s 500 EUR znaša le še 50 milijard EUR In na koncu se lahko obdavči le še bencin na prireditvi za starodobnike.

Površine Zemlje ni mogoče povečati

Kakšna bi lahko bila druga vrsta obdavčitve? Leta 2021 je nastal video o družbi 1000 m².: 10 milijard ljudi potrebuje 10 milijonov km², preostanek pa pripada naravi. V skrajšani različici je bil znesek 1 € na kvadratni meter na leto. Povsem jasno je, da to v današnjem kmetijstvu ne deluje. 10.000 € davka na hektar letno ob 1.000 € dobička ni izvedljivo. Nasprotno pa je 600 € za enodružinsko hišo na 600 m² zelo ugodno. To jasno kaže, da brez korekcijskih faktorjev ne gre. Iz Land für Energie se najem obravnava kot dobava električne energije 24-Strom. Vzemimo vrednost 30 kWh/m²/leto. Tako bi 27.000 km² zemljišč za stavbe zagotovilo 810 TWh/leto električne energije. To bi bil splošni osnovni razpored. Kdor dobavi premalo električne energije, plača 30 centov/kWh/leto.

Kaj vse je treba financirati?

Kot je bilo že leta 2025 omenjeno v glasilu Subvencijska norost vodi v državni bankrot: v nobenem primeru ne smemo dopustiti nesmiselnih subvencij, ki povzročajo nesmiselne cene. Pred uvedbo davka na dohodek je bil delež države v gospodarstvu zelo majhen. V Rimskem imperiju je znašal od 5 do 7 % BDP. Pokojnina vojakov je obsegala nekaj zemlje za lastno prehrano. Seveda so bogate družine uživale v vsem razkošju, vendar pa srednji razred zaradi tega ni bil izkoriščan do skrajnosti. Koliko denarja potrebuje družina za preživetje, če ima hišo GEMINI next Generation in rastlinjak, v katerem prideluje polovico vse hrane? To vprašanje sem obravnaval v svoji študiji o BGE. Ni nam treba izumiti česa povsem novega. Moramo le ustvariti nov sistem, ki temelji na načelih, starih več tisočletij in ki so se izkazala za uspešna. Le redkim državam je uspelo zmanjšati delež javnih izdatkov s več kot 50 % na manj kot 40 %. Današnji davčni sistem je kot odvisnik, ki potrebuje vedno večje odmerke, dokler si ne vbrizga »zlato injekcijo«. V primeru Nemčije bi to lahko pomenilo dramatično znižanje bonitetne ocene kot posledico kreditne orgije »posebnih skladov«. Gospodarsko najuspešnejša država na svetu se zadovolji z 33-odstotnim deležem javnih izdatkov: Kitajska. Argentina pod vodstvom Mileija je s 38 % na poti tja. Tudi razmerje med samostojnim izvajanjem del in najemanjem strokovnjakov je na Kitajskem povsem drugačno. S povprečnim dohodkom si Kitajec lahko privošči približno trikrat več ur dela strokovnjaka kot Nemec.

Kje so razprave?

Umetna inteligenca in roboti lahko zmanjšajo in bodo zmanjšali potrebo po človeški delovni sili. Rodnost v mnogih državah je precej pod ravnjo, potrebno za ohranjanje prebivalstva. Zakaj ob vseh teh težavah ni širše družbene razprave o oblikovanju naše prihodnosti? Ker majhna skupina skrajnih radikalcev s »cancel kulturo« in napadi, usmerjenimi v uničenje obstoja, preprečuje vsako razpravo, ki ne ustreza njihovim blodnjam. Revščina za vse ne sme biti naša prihodnost.

Iščemo projekte obnove hiš

Zdaj jih je že 4. Razporejene so precej po različnih krajih: Burgenland, Elba, Bremen, Švica. Veselil bi se še več projektov. Raziskave v zvezi s temi projekti so privedle tudi do teme današnjega glasila: V okviru projekta obnove so predpostavili 500 ur dela »naredi sam« v primerjavi s 300 urami plačanega dela. Pri različici »naredi sam« je bil rezultat 86 € prihranka na uro dela v naslednjih desetletjih.

Kdo smo? Naši delničarji

Kdo smo? Naši delničarji.. Vse dosedanje in, upam, kmalu tudi številne nove delničarje prosim za prispevke te vrste.

Pridobivanje novih delničarjev

Doslej je le 2 % naših delničarjev postalo delničarjev prek posredovanja novih delničarjev. V prihodnosti bi se ta delež moral znatno povečati. Ponudba znaša 10 % kupljenih delnic za neposredno posredovanje in 5 % za asistenco. Izraz »asistenca« razumem tako kot v nogometu: kdor podaja žogo strelcu, je prispeval asistenco.