Lastna proizvodnja hrane

Kaj storiti, če delovno aktivno prebivalstvo ne more več preživljati tistih, ki ne delajo? Edina rešitev je drastično zmanjšanje stroškov za stanovanje, energijo in hrano.

Edina resnična trditev v tem brezveznem romanu »Meje rasti«: s tehnologijo iz leta 1972 ne moremo trajno preskrbeti več kot 8 milijard ljudi. Preučimo en vidik tehnologije iz leta 1972, danes in v bližnji prihodnosti. Da bo primer bolj oseben: 50 m² velika steklena hiša ob enodružinski hiši.

Zelo drag hobi leta 1972

Rastlinjaki so bili leta 1972 opremljeni z enojnim steklom ali plastičnimi folijami. Dvojno zastekljenje je bilo redko in daleč od današnjega standarda: le u=2,5 do 3,5 W/m²/K. Danes se uporablja trojno zastekljenje z u=0,6 W/m²/K. Ogrevanje je potekalo z nafto ali plinom. 50 m² velika rastlinjak je takrat v Avstriji porabil od 4.000 do 6.000 litrov kurilnega olja. Pri tipični mešanici sadja in zelenjave je pridelek znašal od 500 do 1000 kg na leto. To pomeni od 4 do 12 litrov kurilnega olja za 1 kg sadja ali zelenjave. Poraba vode je znašala od 75 do 150 kubičnih metrov na leto. V Avstriji, kjer je vode v izobilju, to ni problem, vendar pa ta tehnologija v sušnih območjih močno omejuje njene možnosti.

Sodobna tehnologija

Z boljšo toplotno izolacijo se zmanjša poraba energije. Pri kurilnem olju bi ta znašala le še 1.100 do 2.200 litrov na leto. V zameno pa se pridelek podvoji na 1.000 do 2.000 kg na leto. Ali je to imel v mislih avtor knjige »Faktor 4«, ki se je leta 2013 zaradi svoje nesposobnosti odklonil napisati recenzijo moje knjige »Calculation ERROR«? To je nedvomno Faktor 4: poraba se prepolovi, donos pa podvoji. A to še zdaleč ni dovolj. Poraba vode se je zmanjšala na 20 do 50 kubičnih metrov na leto. Zato je to v sušnih območjih precej lažje.

Kaj prinaša prihodnost?

Vakuumsko steklo omogoča doslej nedosegljive vrednosti toplotne izolacije v rastlinjaku. Toplotna izolacija stekla je boljša kot pri zunanjih stenah v skladu z Zakonom o toplotni zaščiti iz leta 1995. Cene se bodo kmalu spustile na raven, ki je za obratovanje rastlinjakov zelo zanimiva. Ventilacijski sistemi z rekuperacijo toplote in vlage iz odhodnega zraka še dodatno izboljšajo energetsko bilanco. Ta prezračevalni sistem je primeren za rastlinjak velikosti 50 m². Le v izjemno suhih območjih se bo zateklo k močno zmanjšanemu izmenjavanju zraka in tehnologiji DAC (Direct Air Capture) za zajemanje CO₂, da bi drastično zmanjšali porabo vode. Pravkar sem pisal o projektu EWG – Energija, toplota, garaža. Ciljna skupina so obnove hiš, vendar imajo takšne stare hiše tudi po obnovi precejšnjo potrebo po ogrevanju. Zato je bilo treba poiskati najcenejšo rešitev. Zdaj sem našel to rešitev, ki omogoča tudi še cenejšo oskrbo s toploto za rastlinjake. Prve ocene govorijo o 1.500 kWh do 4.000 kWh električne energije na leto. Pridelek se poveča na 1.750 kg do 3.000 kg na leto. Poraba vode, ki znaša največ 10 m³/a, je prav tako znatno nižja.

Finančna vzdržnost neaktivnega prebivalstva

Naša družba se spreminja. Pripravljeni moramo biti na dramatične spremembe in razpravljati o vseh možnostih. Leta 2004 sem ustanovil politično poddomensko stran PEGE pod geslom »Z polnim plinom drvimo v zid, moram prebuditi politike«. Na žalost se tu srečujemo s popolnim zavračanjem razprave. Leta 2009 sem napisal ostro kritične članke o propadu nemške avtomobilske industrije. Kaj storiti z velikim številom brezposelnih? Kaj storiti, če delovno aktivno prebivalstvo ne more več preživljati tistih, ki ne delajo? Rešitev problema je mogoča le z drastičnim zmanjšanjem stroškov za stanovanje, energijo in hrano. GEMINI next Generation obravnava vse tri komponente hkrati. Ali je Henry Ford obubožal, ker je prodajal poceni avtomobile? Ali je Ingvar Kamprad (IKEA) obubožal zaradi svojih poceni pohištva? Ali sta brata Albrecht (ALDI) obubožala zaradi prodaje poceni hrane? Obstaja še en ustanovitelj podjetja, ki je drastično znižal stroške prevoza v zemeljsko orbito. Zaradi tega ni obubožal, ampak je postal prvi bilijonar. Mentaliteta vseh psevdoinovativnih sil v Nemčiji: izkoriščamo stranke do skrajnosti, in ker si tega stranke ne morejo privoščiti, zahtevamo državne subvencije, da bi podprli naše stranke. Primer toplotne črpalke. Za te psevdoinovativne sile sem grožnja njihovemu celotnemu ekosistemu izkoriščanja in subvencij, ki so ga gradili desetletja z lobiranjem.

Kdo smo? Naši delničarji

Kdo smo? Naši delničarji.“ Prosim vse dosedanje in, upam, kmalu tudi številne nove delničarje, da prispevajo tovrstne prispevke.

Pridobivanje novih delničarjev

Doslej je le 2 % naših delničarjev postalo delničarjev prek posredovanja novih delničarjev. V prihodnosti bi se ta delež moral znatno povečati. Ponudba znaša 10 % kupljenih delnic za neposredno pridobitev novega delničarja in 5 % za »asist«. Izraz »asist« razumem tako kot v nogometu: kdor podaja žogo strelcu, je naredil asist.